Hergé

| alt = Hergé, z doprsnim kipom Tintina in s Švrkom | birth_name = Georges Prosper Remi | birth_date = | birth_place = Etterbeek, Belgija | death_date = | death_place = Woluwe-Saint-Lambert, Belgija | spouse = | }} | nationality = Belgijska | cartoonist = y | signature = | signature_alt = Hergé's signature | alias = Hergé | notable works = | awards = Seznam nagrad | website = | sortkey = Hergé }} Georges Prosper Remi (), poznan po psevdonimu Hergé (), belgijski karikaturist in stripar, * 22. maj 1907, Etterbeek, Belgija, † 3. marec 1983, Woluwe-Saint-Lambert.

Znan je predvsem kot ustvarjalec zbirke stripov ''Tintin in njegove pustolovščine'', serije stripovskih zvezkov, ki veljajo za ene izmed najbolj znanih evropskih stripov dvajsetega stoletja. Je tudi avtor dveh drugih znanih serij, ''Quick & Flupke'' (1930–1940) in ''Pustolovščine Jo, Zette in Jocka'' (1936–1957). Njegova dela so bila izvedena v njegovem izrazitem slogu risanja ligne claire (čista linija).

Hergé se je rodil v družini nižjega srednjega razreda v Etterbeeku v Bruslju, kariero pa je začel z ilustracijami skavtskih revij, kjer je razvil svojo prvo serijo stripov ''Totor in njegove pustolovščine'' za ''Le Boy-Scout Belge'' leta 1926. Med delom za katoliški konzervativni časopis ''Le Vingtième Siècle'', je leta 1929 po nasvetu njegovega urednika Norberta Walleza, ustvaril zbirko stripov ''Tintin in njegove pustolovščine''. Z naslanjanjem na dejanja poročevalca Tintina in njegovega spremljevalca Švrka so bili zgodnji deli serije — ''Tintin v Sovjetski zvezi'', ''Tintin v Kongu'' in ''Tintin v Ameriki'' — zasnovani kot konzervativna propaganda za otroke. Domače uspešne zgodbe so bile po serializaciji objavljene v knjižni obliki, hkrati pa je Hergé razvijal tudi seriji ''Quick & Flupke'' in ''Pustolovščine'' ''Jo, Zette in Jocka'' za ''Le Vingtième Siècle''. Hergé je od leta 1934, pod vplivom svojega prijatelja Džanga Čongrena, veliko več časa posvetil raziskovanju ozadja svojih zgodb, kar je povečalo realizem zbirke od ''Sinjega lotosa'' naprej. Po nemški okupaciji Belgije leta 1940 je bil ''Le Vingtième Siècle'' zaprt, vendar je Hergé nadaljeval svoje delo v ''Le Soir'', priljubljenem časopisu, ki ga je nadzirala nacistična uprava.

Po zavezniški osvoboditvi Belgije leta 1944 je bil ''Le Soir'' zaprt, njegovo osebje — vključno z Hergéjem — pa obtoženo kolaboracije z nacisti. Začela se je uradna preiskava, in čeprav proti Hergéju ni bila vložena nobena obtožba, se je v naslednjih letih večkrat soočil z obtožbami, da je izdajalec in kolaborator. Z Raymondom Leblancem je leta 1946 ustanovil revijo ''Tintin'', s pomočjo katere je serijsko prikazal nove ''pustolovščine Tintina''. Kot umetniški voditelj revije je nadziral tudi objave drugih uspešnih stripovskih serij, na primer serijo ''Blake in Mortimer'' avtorja Edgarja P. Jacobsa. Leta 1950 je ustanovil Studios Hergé, kot ekipo, ki mu je pomagala pri njegovih tekočih projektih; vidna člana osebja Jacques Martin in Bob de Moor sta veliko prispevala k poznejšim zvezkom ''Tintinovih pustolovščin''. Sredi osebnega nemira, zaradi razpada njegovega prvega zakona, je izdal ''Tintin v Tibetu'', njemu najljubši del zbirke. V poznejših letih je postal manj dejaven ter se neuspešno poskušal uveljaviti kot abstraktni umetnik.

Hergéjeva dela so znana po svoji jasnosti dramskega vodenja in natančnih, dobro raziskanih zapletih. Bila so vir številnih priredb v gledališču, radiu, televiziji, kinu in računalniških igrah. Hergé še vedno močno vpliva na stripovski medij, zlasti v Evropi. Najbolj slaven je v Belgiji, kjer so leta 2009 v Louvain-la-Neuveu ustanovili njemu posvečen muzej Hergé. V Wikipediji